26.02.2021

2.postna nedelja

Na drugo postno nedeljo nam Cerkev ponuja v razmislek pomenljive odlomke beril in evangelija, ki v meni prebujajo neizčrpen vir razmišljanja…

120_2068.JPG

Prvo berilo »postreže« z Abrahamovo daritvijo sina, edinca Izaka. V spomin se mi prikrade stržiško sobotno praznovanje izpred kakšnih tridesetih let. Takrat so mladi pri besednem bogoslužju ta odlomek Svetega pisma tako pristno odigrali, da nam je ledenela kri v žilah, ko se je dvignila roka z nožem nad z vrvjo zvezanega mladeniča in nemo obstala ob gromkem glasu: »Ne steguj roke nad dečka!« Le kovinski zvok noža, ki je padel iz razprte roke na kamnita tla cerkve je zmotil grobno tišino…

Kakšna neizmerna Abrahamova vera! Odšel je na negotovo pot, na pot daritve v zaupanju v Njega, ki mu je podaril ljubljenega sina in verjel kljub bolečini, ki je razjedala njegove misli in ustvarjala dvome o smislu, o odnosu do Najvišjega, o življenju samem.
Kaj pa moja vera?

Evangelij se, tudi tako kot prvo berilo, dogaja na gori. Tam je jasnejši pogled in vidiš dlje. Tam je tišina in si lažje sam s seboj in z drugimi. Tam je zrak čist in umirja misli.

Jezusovo spremenjenje na gori, odetega v bleščečo belino, prisotne učence prestraši. Petra tako močno, da niti ne ve, kaj bi rekel in nekaj momlja o šotorih… Tudi sam marsikdaj prestrašen ob dogodkih in Božjem posegu ne najdem pravih besed, le nekaj čebljam, česar še sam ne razumem.

Glas iz oblaka: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte«, ni bil namenjen samo trojici Jezusovih izbrancev na gori, ampak govori vsem nam. Nam, ki v tem postnem času iščemo Božjo bližino, ki se prizadevamo dati v dar naše besede, misli in dejanja in se pripravljamo v hrepenenju na praznik veličastnega vstajenja Njega, ki ga naj poslušamo.

Samo v tej luči vse postne odpovedi, dobra dela, molitve in pokore dobijo smisel in nas očiščujejo ter vodijo k novemu človeku, rojenemu iz Jezusovega trpljenja in smrti v novo življenje. Potrebno je spremenjenje - ne nujno na gori, nujno pa v srcu.

Drago Kozinc