19.03.2021

Sveti Jožef, prosi za nas!

V praznični dan sem vstopil pod močnim vtisom včerajšnjega večera za može in fante. Del večera, ki je bil namenjen pogovoru, vprašanjem, mnenjem ..., je bil zelo živahen. Če sem kdaj podvomil, da svetniški lik svetega Jožefa premalo nagovarja današnjega človeka, sem včeraj dobil zgovorno znamenje o svežini njegove svetosti .
Jozef_XVIII_stol.JPG
In kaj je bilo tisto, kar je najbolj »štrlelo ven«?

V predavanju je bila izpostavljen izraz »pravičnost«, ki je veliko več kot gola poštenost. Poštenost je bila izpostavljena kot nekakšno dosledno, a slepo izpolnjevanje predpisov. Pravičnost pa poštenosti dodaja širino, ki na dogajanje ne gleda ozko, brez srca in se vedno znova sprašuje, kako omogočati bližnjemu življenje. Če bi se Jožef skliceval le na poštenost, potem bi zaročenko prijavil sodišču in vemo, kaj bi temu sledilo. On išče rešitev in v tem iskanju se zaupa tudi Bogu. Skupaj pa le najdeta rešitev.

Pa še nekaj so izpostavili možje – Jožefovo redkobesednost oziroma to, da sploh nimamo zapisane nobene njegove besede. V tišini in samo v tišini moremo resnično prisluhniti in tudi slišati. Ni vse v številnih besedah. To vemo tudi iz vsakdanjega življenja. Plohe besed običajno ne rešijo nič. So pa velikokrat razlog nesporazumov, krivic in »zarečenega kruha«.
Še so bile drobnice, ki so potrjevale aktualnost svetega Jožefa. Prav to me izziva, da tudi ob današnjem praznovanju v njegovem letu pozorno poslušam, opazujem in sprejemam njegova sporočila.

Danes pa je čas za praznovanje. Vsem, ki godujete, in vsem, ki vstopamo v teden (leto) družine, želim tiste pravičnosti, zaradi katere ne bomo nikogar želeli osramotiti.

Pa lep in doživet prazničen dan!
Tomaž Kodrič