Zaveza v prvem stržiškem tednu

Ta teden mi bo zelo ostal v spominu, ker je bil drugačen. Da se razumemo, tedni niso monotoni. A ta me je posebej nagovoril. Začelo se je že v nedeljo, 7. 7. 2024, ko sem z bratoma in prijateljem zamudili uro prihoda v Stržišča. V domači župniji smo namreč obhajali šagro, poleg nje pa sta nekdanji župnik Jožef Bric in duhovnik Jožef Ličen obhajala zlato in biserno mašo. Ravno ta zamuda pa je prva stvar, ki me je nagovorila. Smisel pa ji je dalo 12 udeležencev. Tako, kot so se apostoli počasi zbirali okrog Jezusa, tudi mi nismo prišli vsi naenkrat. Mnogi bi rekli, kaj so ti tedni, če sploh ni mladih, ki bi se vpisali. Dovolj nas je bilo. Tudi krščanstvo se je začelo širiti z dvanajstimi apostoli in danes je navzoče po vsem svetu.

Tretja stvar, ki se me je dotaknila, je bilo število udeležencev iz Škofijske gimnazije Vipava. Zakaj? Tudi sam sem dijak te gimnazije. Profesor Primož nas je vedno in vztrajno vabil. Vsakega dijaka posebej. Mislim, da je ni ustanove v škofiji, kjer bi bilo toliko mladih kristjanov na kupu. Ampak, kot smo se naučili v tednu, lahko rečem, da je nas Gospod Jezus klical preko Primoža. Vendar je potem na nas, če se odločimo. Letos nas je bilo iz ŠGV-ja kar 6. Skozi gradivo nas je spremljal mozaik iz cerkve svetega Apolinarija v Raveni, ki prikazuje stvarjenje sveta. In bistvo tega mozaika je dlan na vrhu mozaika, ki je odprta. Tako, kot Bog steguje roko v Sikstinski kapeli v Vatikanu proti Adamu, tudi nam daje ponovno priložnost in povabilo. Treba je le zbrati pogum in mu odgovoriti.

Četrta stvar, ki me je nagovorila je bil sredin pohod. Letos smo se povzpeli na Črno Prst. Po višini je res za 1000 metrov nižja od Triglava, vendar v svoji naravi skriva pravo bogastvo. Duhovnik Vinko Lapanje nas je izobraževal o planinskem cvetju in okoliških hribih. Res imamo čudovito stvarstvo. Na vrhu Črne Prsti so razsipane planike, poleg njih pa razgled na gorenjsko stran, kjer se vidi Triglav, Bohinjsko jezero … in na primorsko stran, kjer se vidi Baško grapo, Rut, Zakojco …Pohod smo zaključili z sveto mašo v najlepši katedrali – v naravi.

Peta stvar, ki se me je dotaknila je bilo čaščenje Najsvetejšega v četrtek zvečer. Ta trenutek je res nekaj posebnega. Naš blaženi Alojzij Grozde je Jezusu v monštranci rekel Sonce mojega življenja. Mnogi si mislijo, da so v cerkvi lahko pred njim cel dan, pa jih nič ne nagovori. To ni res, je rekel naš voditelj Tomaž. Ko smo zunaj se nas sončni žarki vedno dotaknejo. In enako velja za Jezusa. Pri tem čaščenju se me je res dotaknil. Prepustil sem se mu in se počutil mnogo lažjega in sproščenega.

Šesta stvar, ki se me je dotaknila je bil dan milosti in odpuščanja v Stržiščah. Vsak udeleženec je prejel zakrament in Božjo milost odpuščanja. Duhovnika in voditelja Tomaž in Vinko sta nas pripravila in nam dala nekaj nasvetov: npr. potrebno je, da se zazremo v ogledalo in pogledamo vase. Za svoje grehe moramo dobiti njihov izvor. To so korenine. In vsi vemo, kako se uniči plevel. Ni dovolj odrezati samo steblo, ampak izkopati tudi korenine …

Sedma stvar, ki se me je dotaknila je bilo sobotno praznovanje. To je res špica tedna. Da se imamo vsi lepo, se vsak posebej po najboljših močeh potrudi za skupnost. Tudi v tem je čar zaveze. Za zaključek pa so me najbolj navdihnile besede duhovnika Tomaža. Bom poskušal čim bolje povzeti. Res je, da zaključujemo teden. Vendar se pot zaveze tukaj ne konča, ampak se šele začne. Kar smo živeli tu, v Stržiščah, moramo nesti s seboj v dolino med sovrstnike, družine, župljane … Postati moramo pričevalci. In to po zgledu apostolov.

Med branjem gradiva je v meni ostala prav posebna misel. Sv. Janez Pavel II. je škofu Metodu dejal, da je kristjan, ki hodi samo k sveti maši in se ne vključuje v razne skupnosti v župniji, obsojen na duhovni propad. In tukaj se mi zdi res pomembno, da niso samo župniki tisti, ki morajo vabit mladino k mladinskim skupinam, animatorskim skupinam … ampak je tudi naša odgovornost, da jim kot zgledni kristjani spregovorimo, jih povabimo …

Bogu hvala za ta teden! Hvala voditeljema Tomažu in Vinku. Hvala kuharski ekipi Janji, Katarini, Brankotu. Hvala vsem vaščanom za gostoljubje. Hvala vsakemu od udeležencev, ki se je odzval na Božje povabilo.