Utrip Gibanja Pot

Študentska skupina gibanja POT se bo tudi letos srečevala vsak ponedeljek ob 20.00 pri sv. Jakobu v Ljubljani (Gornji trg 18).

Od 21. do 24. avgusta smo se v Stržiščah odrasli in družine duhovno okrepili na dnevih zbranosti. Tema, ob kateri smo razmišljali in si izmenjavali različna izkustva, je letos bila: srečanje.

To globoko misel mi je zaupala s. dr. Snežna Večko, ki sem jo v nedeljo, 24. avgusta, iz Ljubljane peljal na srečanje gibanja Pot na Sveto Goro.

V Stržiščah smo udeleženci družinskega vikenda v petek, 22. 8. 2025 praznovali DAN HVALEŽNOSTI skupaj z zlatomašniki : Cvetkom Valičem, Jožetom Peganom, Danilom Kobalom, Markom Kosom (lanski) in Lojzetom Milharčičem (prihodnji).

Med včerajšnjo zahvalno sveto mašo za letošnje tedne duhovnosti in dneve zbranosti ter za 60 let tednov duhovnosti, ki se nam leto za letom podarjeni kot priložnost za srečanje z Bogom, prijatelji, samim seboj, čudovitm stvarstvom ... nas je nagovoril koprski škof dr. Peter Štumpf s spodbudnimi besedami, ki vabijo k zvestobi in gorečnosti tudi v bodoče.

Moja letošnja stržiška izkušnja je sestavljena iz dveh delov.

Vsako leto komaj čakam mesec julij, saj ta zame pomeni duhovno poglabljanje, nova prijateljstva in spoznanja. Že nekaj let hodim na tedne duhovnosti, ki potekajo v prelepi in skriti vasici Stržišče.

Stržiški tedni duhovnosti so zame vsako leto prostor, kjer se čas upočasni, srce odpre in duša zadiha.

Moja pot v Stržišče se je začela sredi študijskega leta z branjem vtisov udeležencev, ko sem sanjarila, da bom letos pa res šla nekam na duhovne vaje.

Letos mi je bila dana milost, da sem ponovno obiskal teden duhovnosti v Stržiščah, ki se odvijajo preko celotnega poletja. Vesel sem, da sem tudi sam vključen v to 59-letno pot srečanja, znamenja, daritve in zaveze.

Sedim ob prižgani svečki z napisom Daritev, Stržišče 2023. Listam po gradivu, hvaležno obujam spomine na duhovne vaje. Berem sporočila, ki si jih po skupaj preživetem tednu pošiljamo med seboj, gledam fotografije, nekatere so-stržiščarje srečujem v domači župniji in celo doma. Želim si in upam, da to ni končana zgodba, da to ni bil le lep teden počitnic, ampak bomo nove ugotovitve ter prijateljstvo med seboj in z Bogom nadaljevali še naprej.

Vprašanje mi ni dalo miru, saj sem želela najti odgovor nanj. Je to zaradi lokacije – majhna vasica, odmaknjena stran od vsega, popoln odklop, ker signala skorajda ni, v objemu narave; jutranji pogled na jasnost hribov ali opazovati meglo, kako se vije čeznje in potuje po pobočju navzdol. Svežina jutra in večerni hlad, ki te sredi poletja spravita v dolge rokave in flis jopo.

Študentski teden ohranja lepo navado in vsaj eno jutro poskrbi za budnico. Letos na melodijo "Če študent na rajžo gre ...". Ko je budnica, se dan začne s smehom.

Stržiški tedni duhovnosti mi vsako leto predstavljajo nekaj lepega, posebnega. Moja pot se je začela že v nedeljo s prijetno vožnjo na vlaku do Hudejužine in že to je doživetje, ker z vlakom vedno redkeje potujemo.

V spletni izdaji Družine je tudi kratek zapis s prvega tedna duhovnosti.

Ko se začnejo dnevi daljšati in postajajo vse toplejši se začnem tudi sama ozirati proti mesecu juliju. Takrat se začne prvi teden za mlade v Stržišču. Že nekaj let se sredi tedna pridružim Janji, ki že od nedelje pridno kuha in skrbi za prazne želodce vseh udeležencev.

"Pejt v Stržišče, tam ti bo ful fajn!", mi je rekla prijateljica. In sem šla.