Utrip Gibanja Pot

Študentska skupina gibanja POT se bo tudi letos srečevala vsak ponedeljek ob 20.00 pri sv. Jakobu v Ljubljani (Gornji trg 18).

Z veseljem in hvaležnostjo sporočam, da si želim postati sestra, redovnica, in sem vstopila k sestram Corpus Christi.

Moja pot v Stržišče se je začela sredi študijskega leta z branjem vtisov udeležencev, ko sem sanjarila, da bom letos pa res šla nekam na duhovne vaje. Ti zapisi, so mi pomagali razločiti, da je Stržišče pravi kraj za to. No, sedaj sem po Božji milosti že jaz pred listom papirja … Ni v moji moči ubesediti vsega lepega, kar sem doživela v Stržišču, a bom vseeno poskusila podeliti vsaj drobec te prelepe izkušnje.

Letos mi je bila dana milost, da sem ponovno obiskal teden duhovnosti v Stržiščah, ki se odvijajo preko celotnega poletja. Vesel sem, da sem tudi sam vključen v to 59-letno pot srečanja, znamenja, daritve in zaveze.

Konec oktobra, v petek zvečer, smo se zbrali pri Tomažu v Podnanosu, kjer smo se najprej pridružili srečanju mladinske skupine. Ni nas bilo veliko, a skupaj nas je bilo ravno dovolj, da smo vsi sedeli za mizo in se nihče ni potreboval boriti za mesto na sedežni. Vzdušje je bilo prijetno domače, klepetali smo in jedli torto – ne, nihče ni praznoval rojstnega dne.

Sedim ob prižgani svečki z napisom Daritev, Stržišče 2023. Listam po gradivu, hvaležno obujam spomine na duhovne vaje. Berem sporočila, ki si jih po skupaj preživetem tednu pošiljamo med seboj, gledam fotografije, nekatere so-stržiščarje srečujem v domači župniji in celo doma. Želim si in upam, da to ni končana zgodba, da to ni bil le lep teden počitnic, ampak bomo nove ugotovitve ter prijateljstvo med seboj in z Bogom nadaljevali še naprej.

Vprašanje mi ni dalo miru, saj sem želela najti odgovor nanj. Je to zaradi lokacije – majhna vasica, odmaknjena stran od vsega, popoln odklop, ker signala skorajda ni, v objemu narave; jutranji pogled na jasnost hribov ali opazovati meglo, kako se vije čeznje in potuje po pobočju navzdol. Svežina jutra in večerni hlad, ki te sredi poletja spravita v dolge rokave in flis jopo.

Študentski teden ohranja lepo navado in vsaj eno jutro poskrbi za budnico. Letos na melodijo "Če študent na rajžo gre ...". Ko je budnica, se dan začne s smehom.

Stržiški tedni duhovnosti mi vsako leto predstavljajo nekaj lepega, posebnega. Moja pot se je začela že v nedeljo s prijetno vožnjo na vlaku do Hudejužine in že to je doživetje, ker z vlakom vedno redkeje potujemo.

V spletni izdaji Družine je tudi kratek zapis s prvega tedna duhovnosti.

Ko se začnejo dnevi daljšati in postajajo vse toplejši se začnem tudi sama ozirati proti mesecu juliju. Takrat se začne prvi teden za mlade v Stržišču. Že nekaj let se sredi tedna pridružim Janji, ki že od nedelje pridno kuha in skrbi za prazne želodce vseh udeležencev.

"Pejt v Stržišče, tam ti bo ful fajn!", mi je rekla prijateljica. In sem šla.