Velika noč

V puščavi kamna nisi v kruh spremenil
a ljudstvu kruh in ribi si pomnožil,
z višine k angelom dol nisi krenil
a šel, ko učence je vihar obkrožil.

Oblast le od Očeta si namenil
za služenje, pouk in ozdravljenje,
še smrti želo si v verige vklenil,
za Lazarja, za naše odrešenje.

Naš greh te bíl je, ranil z meči, koli,
srce prebodla sulica je tvoje,
ki vernik zdaj ga v čast in hvalo moli.

Saj tretji dan pokazal je povoje
in prazen grob, naj radost več nikoli
nas ne pusti: Gospod živi, tako je!