Pogled na teden duhovnosti iz kuhinje

Letos mi je bilo kar žal, saj je vse kazalo, da mi ne bo uspelo priti v Stržišče. Napovedali so nam namreč, da bomo morali biti v službi vse do petka, samo za soboto pa se niti ne izplača hoditi.
A Bog je že tako obrnil, da so nam obvezno delo skrajšali za en dan, potem pa sem še prosila za en dan dopusta in sem se že v sredo popoldne odpeljala iz vroče doline v prijetno hladno Stržišče.

Tam gori se imam zmeraj zelo lepo. Obe, ki skrbiva za hrano, se zelo dobro razumeva, lepo sodelujeva in se dopolnjujeva. Najina skrb je predvsem to, da so obroki okusni in pripravljeni takrat, ko smo dogovorjeni. Rezultat vsega tega je okusna hrana in zadovoljni udeleženci. Zaradi vsega dela ni veliko časa, da bi lahko sledila vsebinam, ki jih obravnavajo mladi. Z veseljem pa sva se jim obe pridružili pri molitvah hvalnic in večernic, pa tudi pri vsakodnevnih mašah. Vedno znova me navdušijo mladi, ko med pomivanjem posode veselo prepevajo slovenske in angleške pesmi, ko zraven zazveni še harmonika pa je delo res hitro končano. Pa seveda njihove prošnje in zahvale pri maši, ki kažejo, da so resno stopili na pot odkrivanja in poglabljanja svoje vere. Ob vsem tem duhovno rasteš in se poglabljaš tudi sam.

Hitro so minili dnevi do konca tedna. Slovo je vedno ganljivo in vsi obljubljajo, da se spet vidimo. Upam, da se res: najprej na Sveti gori, potem pa še naslednje leto. Letošnja tem tedna je bila DARITEV. Z veseljem sem darovala nekaj svojega časa, znanja, spretnosti in veselja za to, da je teden potekal čimbolj po načrtih, da sta se lahko duhovna voditelja posvečala svojemu delu in da smo vsi imeli dovolj energije za vse izzive, ki so bili pred nami.

Bogu hvala!

Katarina Vitežnik