Ob godu sv. Janeza Krstnika

Ko dan najvišji prečka svod zenita,
si rojen Janez, sin Elizabete,
in Zaharija, nem vštet med očete,
Boga je hvalil, so usta spet razvita.

V samoti rasel si. Puščava skrita
te je krepila, vlila misli vnete:
»Pokore sad rodite, grehe štete
opere naj vam voda srca izmita!«

»Glej, Jagnje Božje, greh sveta odjemlje!«
Tako si prepoznal, krstil Gospoda,
spoznal, da On je kralj neba in zemlje.

Tako sta srečala se ogenj, voda.
Si manjšal se, kar ti časti ne jemlje,
prerok Najvišjega, iz Davida je roda.