30.09.2017

Rožnovenska nedelja

Oktober je mesec, ko nas Cerkev vabi, da posvetimo svojo pozornost molitvi, ki jo molimo že od dvanajstega stoletja. Po izročilu je avtor te molitve sv. Dominik.

464_6489.JPG

Letošnji oktober ima že takoj na začetku rožnovensko nedeljo. Tako res nimam izgovora, da bi pozabila, da se je začel mesec, ki me vabi, da še bolj osebno sprejmem to molitev, ki mi jo predaja Cerkev že toliko stoletij (torej je preverjena in dobra in se zato ohranja), kot moj pogovor z Bogom.

V mladih letih te molitve nisem razumela, bila mi je dolgočasna in ni bila moj način pogovora z Bogom. Prvič sem cel rožni venec zmolila v Medžugorju, kjer sem dobila tudi svoj prvi rožni venec. Takrat, pri osemnajstih letih, mi je bilo lepo moliti to molitev samo zato, ker sem jo molila z osebo, ki sem ji zaupala.

Kako je rožni venec postal moj?

Bog je res prijazen in potrpežljiv z menoj. Nikoli si nisem mislila, da se bom naučila skrivnosti rožnega venca. Pa sem se. Kako? Tako, da sem en del rožnega venca molila v molitveni skupini, ki se tedensko zbira pred tabernakljem. To smo žene, matere, ki molimo za naše može in družine in vse potrebe naše Cerkve. Še pred tem pa sem ga osvajala pri verouku, ko sem otrokom razlagala in pripovedovala o tej molitvi in ob tem dojela redosled skrivnosti, ki si sledijo po zaporedju dogodkov iz Marijinega in Jezusovega življenja.

Tudi vsako daljšo pot na cesti, ko potujem sama ali z možem, izkoristim za molitev roženga venca. Avto je res prava kapelica na štirih kolesih. In lahko sami preverite: ko moliš rožni venec, voziš po pravilih, ne da bi gledal prometne znake, omejitve hitrosti.

Rožni venec mi dela družbo v veliko budnih nočeh ali v zgodnjih jutrih. Roka kar sama seže na nočno omarico ali pod blazino in molitev steče za vse člane družine, za blagoslov dneva, za vse, ki jim obljubljam molitveno podporo, navezo, za to, da vzpostavim odnos z Bogom in ostajam verna. Se pa zgodi, da postanem ob molitvi tudi zaspana in takrat moja molitev utihne in ostaja prošnja za varstvo in vodstvo.

Rožni venec v obliki samo desetke je tudi moja obvezna oprema na dolgih sprehodih, ko hkrati polnim dušo in telo. Hodiš, moliš, občuduješ naravo, srečuješ ljudi in si povezan z Njim, ki je vse to ustvaril. Ravno danes je za mano takšen sprehod. Pod Šmarno goro sem srečala duhovnika, ki sta mu bila, podobno kot meni, potrebna sprehod in molitev. Oba sva hodila z rožnim vencem in se vračala vsak k svojim obveznostim z obljubo podpore v molitvi. On bo molil za zakonce, jaz pa za duhovnike. Oboji potrebujemo to molitveno povezanost, da ostajamo zvesti Cerkvi.

Rožni venec je zame enostavna, globoka molitev, ki mi kdaj pa kdaj kar sama steče iz srca ... zalotim se, da molim, ne da bi se tega popolnoma zavedala. Vsem nam želim, da bi bil tudi letošnji oktober mesec velikih milosti, ki jih bomo prosili in se zanje zahvaljevali ob jagodah roženega venca.

Katarina Zupančič