03.10.2017

Moj rožni venec

Podarjamo pričevanja o odnosu do molitve rožnega venca.

482_8257.JPG

Kako čudovit zaključek Gospodovega dne. Misli mi poletijo v nežna otroška leta, ko smo doma vsak večer (kleče) molili rožni venec. včasih tudi malo zadremali vmes. Toda, ko se sedaj spominjam na to, sem staršem, še posebej moji dragi mami, neizmerno hvaležen, da so bili, po moji presoji, malo nadležni in sitni, ker smo morali moliti. To so bili zares blagoslovljeni trenutki, ker smo sklenili dan v molitvi z Bogom. Molitev je dar od zgoraj, Bog se želi pogovarjati z nami. Nikoli naj nam ne pride na misel, da nimamo časa za pogovor z Njim.

Danilo Kobal

Ravnokar sem prahu otepel veliki molek za v šolsko kapelo. Ob tem sem pomislil na vzgojo in versko izkušnjo ob hišnem rožnem vencu doma na podboju. Pri meni v stanovanju pa ne visi. Niti za ogledalom osebnega avtomobila. Še največkrat ga zatipam med robci in ključi v žepu. Resno sem včerajšnjim vernikom pri bogočastju predlagal, da se ga spet oklenemo. Sebi najprej in najbolj resno.

Primož Erjavec

Iz otroštva imam živ spomin -
ko smo začeli moliti rožnvenc,
(rekvizitu smo rekli patnoštr)
sem postal tako zaspan, da
se mi je kar trgalo - ko ga
je bilo konec, pa sem se
počutil, kot bi prišel izpod slapu -
popolnoma osvežen, prenovljen!

Kot odrasel, kadar sem "not padu",
sem dvomil, če bom znal zdravomarijo
ali očenaš do konca, spet je bil nek
"trgando", če se glasbeno izrazim.
Izgleda, da me vse peklenske sile
žlajfajo, da bi na ta način (p)ostal
"otrok Marijin" . . .

Ex Oriente Lux, z vzhoda prihaja luč,
blizu so mi molilni mlinčki in zastavice -
v gozdu rad poslušam šelestenje listov
v vetru, v gorah zavijanje okoli skal,
On/a pa ytaq prihaja le v tišini . . .
Ruski: Gospodi, pomiluj! je
tudi blizu moji (široki!)
panslavjanski duši!

Vinko Kos