08.02.2018

Ob slovenskem kulturnem prazniku

Nekaj Slomškovih misli ...

Vsak naj svoj jezik, v katerem govori, s hvaležnim srcem ljubi, in zanj Bogu spodobno čast in hvalo da ... Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zadobili, skrbno smo ga dolžni hraniti, lepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, katerega je nam Gospod nebes in zemlje izročil. Oj, ljubi, lep in pošten slovenski materni jezik,... tebe hočem hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast skrbeti ...

Pa še malo iz bontona ...

Ali je upravljanje s časom tudi povezano s človekovo osebno kulturo? Vsekakor. Tudi čas je namreč ena od stvari, ki nas povezujejo z drugimi ljudmi. Neprimerno je zamujati, neolikano je drugemu (tudi če je naš prijatelj ali kdo od bližnjih) krasti čas s svojimi “zamislimi ali problemi”, neokusno je zavlačevati telefonske pogovore v nedogled ... Vse to kaže, da je treba imeti občutek za sočloveka in pravo mero! Ta občutek nam bo pomagal, da bomo zaznali, kdaj lahko še nadaljujemo oz. kdaj je treba nehati.

Vsem želim lepo praznovanje.

K.Z.