21.11.2020

Čudakinja, ovca in princesa

Razmišljanje ob nedelji Kristusa Kralja vesoljstva
866_6615.JPG
Eno od spoznanj na poti moje vere je bilo, da moraš kot kristjan pripravljen biti čudak. Ne toliko v tistem romantiziranem pogledu izstopanja samo zato, ker to lahko. Bolj zato, ker iskreno verjamem, da sem ustvarjena po načrtu nekoga veliko večjega od mene, ki ga imenujem Kralja. Kralja imenujem njegovega Sina in s Svetim Duhom jih priznavam za svojo najvišjo oblast, ne glede na to, v kateri deželi živim in kdo tam daje zakone. Čudno je že to, da priznavam dva Kralja, ki se ne izključujeta, ki delujeta eden v drugem. Zaradi tega, kar verjamem, so svetu okrog mene morda čudna nekatera moja ravnanja in navade. In čudno je tudi ime te zadnje nedelje v cerkvenem letu, Jezusa Kristusa Kralja vesoljstva.

Zakaj prav Kralja vesoljstva? Saj je vendar Božji sin! Mar ni ta naziv še mnogo boljši od kralja, naziva, ki ga v politični hierarhiji ponekod preseže še naziv cesar? Vendar se spodnja meja tega čudnega Božjega sina, ki se kliče kralj, ne ustavi tu. Samega sebe imenuje pastir, ki je »kralj« edinole svojim ovcam. In še bolj čudno, postane kot ena izmed njih, pa še to niti ne ovca, temveč majhna ovčka, jagnje. In iz žrtve tega jagnjeta vstane več kot kateri koli kralj, ki je v tistih časih vladal kje na Zemlji. Kralj, kateremu je vse podvrženo in mora vsemu vladati, dokler ne bo vladavine izročil svojemu Očetu (prim. 1Kor 15, 24-25).

Kralj vesoljstva. Vsega vesoljstva, od jablane za mojo hišo prek zadnjega planeta v vedno rastočem vesolju nazaj do lipe zraven jablane. In tiste zaplate trave vmes. Vesoljstva, v katerem obstajam jaz in vsi, ki jih poznam. In ne poznam. In njegovo kraljestvo je še mnogo več. Obsega cel nov svet, ki ga ne morem videti, vendar verjamem, da mi je namenjen, če le hočem živeti, kot mi Kralj naroča. Ker v njegovem kraljestvu mi ni obljubil le vloge svoje podložnice. Ne, on me je napravil za svojo dedinjo. In čeprav bi bila s takim kraljem zadovoljna že kot ovca na pašniku v kotu njegovega kraljestva, me je on napravil za toliko več. Ta čudaški kralj je žrtvoval sebe, ker nas je tako izredno ljubil, da nas je hotel napraviti za svoje prince in princese.

Pa sem vredna tega kraljestva? Ni na meni, da si sodim, sodnika bosta Oče in Sin, ko bosta prišla v veličastju in nas vse sodila (prim. Mt 25, 31-46). Čeprav me je napravil za princeso, ni na meni, da sodim druge in da sodim sebe. Kajti On je tisti, ki me je iz lastne ljubezni iz ovce napravil za princeso. Ker sem se odločila sprejeti njegovo darilo, mu hočem slediti in ga ubogati. Moja sodba bo torej odvisna od tega, kako sem se odločila živeti. Kot čudak za tiste, ki trdijo, da moje obljubljeno kraljestvo ne obstaja in da je moj Kralj prevarant. Kot ovca za tiste, ki so videli le male pastirčke na zemlji in mislijo, da slepo sledim njim in njihovim besedam, ker sama očitno ne znam razmišljati. In kot princesa za tiste, ki verjamemo našemu Kralju in živimo za njegovo kraljestvo. Čudna in nič kaj preprosta se ne zdi moja vera. Vendar njeno bistvo je povsem enostavno: Moj Bog, moj Rešitelj, moj Kralj me ljubi. Svojo ljubezen in krono vesoljstva ponuja tudi tebi. Se mu želiš pridružiti?



Polona Zupančič