25.07.2021

Stržišče - majhna in prijetna vasica

Stržišče – majhno in prijetno vasico pod Črno prstjo, sem spoznala lani, ko sem se prvič udeležila tedna duhovnosti. Skrito v osrčju narave, z nekaj hišami in veliko obdelovalnimi površinami, s hladnimi jutri in večeri, ko se po pobočju razlegajo glasovi ovac in divjadi…, ko se po pobočju razlega tudi naša pesem, ki v poletnem času vas poživi in noč pride šele takrat, ko naši glasovi potihnejo in gremo k počitku.
Svoj čar daje tudi bivanje zraven cerkve, ko velja, da veš da nisi dobro spal, ko te je zbudil jutranji zvon. Nisem si mislila, da ga je možno prespati. :P

Letos, ko sem s prijateljema prihajala gor, sem mislila na lansko izkušnjo in se spraševala, koliko teh ki smo bili skupaj preteklo leto, pridejo tudi tokrat. Sledilo je presenečenje… Sami novi obrazi! Dobro, letos bo drugače..
Tomaž nas je v začetku tedna opozoril, in hvaležna sem mu zato, da pustimo pretekle izkušnje za seboj in se prepustimo tednu, kakršen bo. Misel, kako je bilo, se mi je v prvih dneh še vedno kdaj vrinila zraven, vendar sem spoznala, koliko lepše je, ko ne poskušaš z nekimi pričakovanji izsiliti nečesa preteklega, da bo tudi sedanje.

Bilo je drugače in bilo je nepozabno. Z odhodom v dolino so z mano šli mnogi lepi spomini, ki so še kar odmevali… Skupna molitev, prepevanje, opoldansko kruljenje v želodcu, plodovite debate v skupini, zanimivi in včasih prekratki plenumi, nošenje skupnih nahrbtnikov, petje na vasi, večerno druženje, spoved, praznovanje vigilije… Teden je kot vožnja z vlakcem smrti – prične se počasi, s prvim predavanjem, prvo tišino, ko še ne veš točno kaj in kako, nakar sledi nagel spust, z vedno več vsebine, prekratkimi tišinami, še več debatami v skupini in sploh, premalo časa. Vožnje je konec in želiš si še. Nova karta, nov vzpon. Ali raje, zaključiti ko je najlepše in odhod v dolino, ki je velik izziv, da se mi ne zvrti, sploh ko so vtisi še sveži, vate pa že butne novi stari vsakdan.

Teden je ustvaril čisto svoje, čudovite spomine, z novimi ljudmi, s katerimi se bomo zopet srečali: na Sveti Gori, morda v mestu, na študentski skupini.. ali pa prihodnje leto zopet, v Stržišču.

Ema