Draga Jožica!

Ko je nastopila polnost časov, je Bog odstrl zastor večnosti in te sprejel k sebi.
Čeprav so ti kot malemu otroku že držali svečo, si dočakala častitljivih skoraj oseminosemdeset let, ki bi jih praznovala 10. marca. Ko imamo koga radi in nam je tako blizu , kot si nam ti, starost nič ne pomeni, vseeno smo žalostni ob tvojem odhodu. A se veselimo zate, ker si v Božjem objemu, ki si ga mi z zemeljskimi čuti ne moremo niti približno predstavljati.

Ob dveh največjih lanskih praznikih: na Veliko noč in Božič, ti je Gospod poslal namig, da prihaja pote, najprej s padcem po stopnicah, in ob Božiču s stanjem zmedenosti in šibkosti.
V tvoji zadnji vizitki za moj rojstni dan ob letošnjem novem letu si napisala: VELIKO LJUBEZNI MED NAMI, VSEJ SKUPNOSTI MED NAMI, DA SE IMAMO RADI, MOLITEV NAS POVEZUJE…

To sta bili tvoji prepoznavni lastnosti in aktivnosti: ljubezen in molitev. Ob vsakem telefonskem pogovoru in v vsakem pismu si dejala: SMO POVEZANI, SEM S TABO! Imela si neverjetno sposobnost spustiti se v dušo vsakega od nas, ob vsaki stiski si dejala: CEL DAN VČERAJ SEM BILA S TABO, SEM TE SPREMLJALA, POVEJ SVOJI HČERKI, DA ČUTIM Z NJO..

Nisi imela bioloških otrok, a si bila duhovna mama mnogim: prijateljem, duhovnikom, redovnicam, svojim ljubim nečakom in nečakinjam, ki si jih imenovala MOJI ANGELI…
Že mlada si želela stopiti v samostan, a ti zdravje tega ni dopustilo, zato si svojo darovanjsko držo živela kot laik. Zdaj že odrasli ljudje se spominjajo, s kakšno ljubeznijo si jih kot malčke sprejemala v objem, ko si delala kot varuška v kanalskem vrtcu. Mnogi, ki smo hodili na tedne duhovnosti v Bavšico, Log pod Mangartom, Stržišče, se spominjamo uživanja dobrot iz tvoje kuhinje. Oltar v domači ročinjski cerkvi je bil pogrnjen s prti, ki si jih ti z veliko skrbnostjo prala in likala. Bolniki in umirajoči so bili deležni tvoje prisotnosti in tolažbe. In mnogo drugega, kar je nemogoče zajeti v teh besedah…

Vsakdo, ki je stopil v tvojo malo nazareško hišico, je bil deležen žara tvojega prijateljstva in Božjega miru, zato smo tako radi prihajali k tebi. Govorila si, da je tvoj prispevek le novčič, a to je bilo bogastvo Božjega kraljestva.
Tvoja pokončna in prepričljiva drža kristjana je obnemela tudi neverne. V službi si s svojo skromnostjo, človeško toplino, korektnostjo, prepričala o svoji močni veri tudi nadrejene v tedanjem političnem režimu, ki veri in cerkvi ni bil naklonjen. Proti tebi niso mogli nič.

Ne vem, kdo bo odslej toliko molil za nas, kot si molila ti. Verjamem, da nas boš spremljala in podpirala še iz nebes. Zdaj si naš angel. Ostani z nami preko Božje milosti!
Naj te Najvišji osreči z najbogatejšim plačilom, kot si zaslužiš!

In enkrat se spet vidimo!

Janja Istinič